Pred nakupom stanovanja v večstanovanjski hiši – na kaj je smiselno paziti pri akustiki?

Medtem ko so novogradnja stanovanj v večstanovanjskih hišah vse dražja, ima verjetno vsak osebne ali posredne izkušnje s tem, da je akustična ureditev izjemna težava, ki je pogosto ne uredijo ustrezno, učinek pa je še posebej viden tedaj, ko so se vsi sosedje že vselili. Tudi takrat ni povsem prepozno za izboljšave, lahko pa se velikega dela težav izognemo, če smo pred nakupom oziroma pred izvedbo preudarni. Kaj je treba preveriti pred nakupom in kaj se splača zahtevati od izvajalca, če smo še pred gradnjo?

Težava na kratko

V zvezi s stanovanji v večstanovanjskih hišah se običajno pojavljata dve glavni akustični težavi: pomanjkljiva zvočna izolacija in težave s strojnim hrupom. Pri večjih (običajno več kot 40 m2) dnevnih sobah ali prostorih z ameriško kuhinjo, pri hi-fi ali glasbeni sobi, skupnem bazenu, vhodni avli z veliko svetlo višino lahko pride tudi do težav z akustiko prostorov, vendar je najpogostejša napaka vendarle neustrezna zvočna izolacija.

Tudi težave s zvočno izolacijo so običajno dveh vrst: lahko se pojavijo vodoravno in navpično. Med sosednjim stanovanjem, skupnimi prostori, hodniki in zaščitenim stanovanjem običajno motnjo povzročajo vodoravno usmerjene pomanjkljivosti izolacije zvoka po zraku, navpično pa skupek izolacije zvoka po zraku in udarnih zvokov.

Kakšna stopnja izolacije je potrebna, je določena po eni strani v standardih, po drugi strani pa jo je mogoče izvesti iz osebnih potreb in razmer uporabe. Uporaba standardov je v času pisanja tega članka na Madžarskem (po ustreznih odstavkih uredbe TÉKA) de facto obvezna, od zahtev, opisanih v standardih, ni mogoče odstopati. Od investitorja — pa tudi projektanta in izvajalca — je mogoče zahtevati upoštevanje teh standardov, vendar je skladnost s standardi sama po sebi v večini primerov vse premalo.

Skladnost s standardom ni nujno dovolj

Madžarski akustični standardi vsebujejo mejne vrednosti. To pomeni, da standardi ne določajo, kakšna naj bo zvočna izolacija, temveč kakšna naj ne bo: na primer naj ne bo slabša od določenega števila decibelov. Ciljne vrednosti morajo določati potrebe naročnika (kupca, investitorja). V domači praksi se za zdaj najpogosteje dogaja, da je z določeno rezervo mejna vrednost tudi ciljna vrednost: gradi se minimum, ki še komaj ustreza predpisom (ali pa še to ne). To se dogaja zato, ker je ta rešitev pogosto najcenejša, ker zavzame najmanj uporabne in prodajne tlorisne površine ob najmanjši debelini sten, po drugi strani pa je pogosto, da izvedba ne poteka na podlagi akustičnega tehničnega dimenzioniranja, temveč po napačnih navadah.

Mejna vrednost, navedena v veljavnem standardu MSZ 15601-1:2007 o zvočni izolaciji v času pisanja tega članka — predhodnik tega standarda sega vse do leta 1972 —, je v mednarodni primerjavi največ srednje stroga, kar pomeni, da bo zvoke, ki se prenašajo skozi predelno steno med stanovanji, zgrajeno tako, ki še ravno ustreza, motilo precejšen odstotek prebivalcev. Bo skladna, vendar ne zadovoljiva. V standardu obstaja tudi t. i. zvišana zahteva, boljša pragovna raven kakovosti, ki zagotavlja nekoliko višje vrednosti zvočne izolacije. Tudi ta ne zagotavlja ustrezne ločitve za vse, veliko pa je odvisno tudi od tega, kakšne hrupe sosed končno povzroča v svojem stanovanju.

Če kupujemo še med projektiranjem

Če smo ob nakupu stanovanja še pred izvedbo in imamo možnost vplivati na oblikovanje načrtov, je smiselno predvsem preveriti zvočno izolacijo in strojne instalacije hiše. Za to je mogoče vključiti tudi akustičnega strokovnjaka — v tem primeru je smiselno izbrati strokovnjaka s pristojnostjo SZÉS13, ki je v registru članov Madžarske inženirske zbornice.

Najprej je smiselno preveriti obstoj načrta, nato zakonitost in nato tehnično vsebino. Če načrtov ni, je poleg možne nezakonitosti načrtov smiselno ugotoviti, kakšne zmogljivosti bo lahko načrtovano stanje, ko bo zgrajeno. Centralne strojne instalacije hiše, prezračevanje, načrtovani stroji in vodovodno omrežje bodo na izvedbenih načrtih in iz njih je v večini primerov mogoče tudi naknadno ugotoviti, ali so prisotni z vidika zvoka tvegani elementi.

Med izvedbo

Med izvedbo je smiselno ravnati podobno kot pred izvedbo, le da nam morda ostane manj časa in lahko sprememba stane več. Vendar je to pogosto še vedno ugodnejši končni rezultat, kot če bi bilo treba prevzeto stanovanje delno podirati in spreminjati. Med izvedbo je izjemnega pomena prisotnost in nadzor takega tehničnega nadzornika, ki kompetentno in pravočasno pomaga pri zagotavljanju kakovosti.

Po izvedbi — meritve, popravki, predelava?

Po izvedbi nas na nepremičnini čakajo že dane danosti. Pred nakupom je smiselno tedaj naročiti neodvisno raziskavo zvočne izolacije, kar je lahko koristno z več vidikov. Po eni strani lahko pokaže, da tudi če je vse skladno s predpisi, kakšne zmogljivosti lahko pričakujemo; po drugi strani se lahko izkaže, da stanje morda ni zakonito, in to kupcu daje dodatne manevrske možnosti. To vprašanje ima lahko pravne vidike, tehnične in kakovostne pa vsekakor: če v takem primeru sprejmemo nakup, bo potreben naknadni popravek, ki je lahko povezan s tudi z izgubo tlorisne površine ali svetle višine. Naknadni popravki so pogosto težki, zapleteni in dragi, hkrati pa pogosto ne prinesejo želenega učinka, zato so tudi visoko tvegani.

Pomembno je, da je izboljšavo zaščite pred udarnimi zvoki mogoče izvesti predvsem v stanovanju, iz katerega prihaja vzbujanje, torej ne v tistem, ki je predmet nakupa, temveč pri sosedu. Lahko se zgodi, lahko pa je tudi znak, če zgornji sosed ali prodajalec morda ne dovoli izvedbe meritve. Včasih je tudi meritev proti spodnjemu sosedu boljša od pomanjkanja informacij.

Članek se nadaljuje – še bo govora o naslednjem