Celovito akustično projektiranje

Celovito akustično projektiranje in zagotavljanje ustrezne akustične kakovosti pri nas poleg zakonskih obveznosti pri vsaki prizadeti investiciji prinaša tudi gospodarske koristi. Naša pričakovanja v zvezi z akustiko prostora določata predvsem uporaba in funkcija prostora, kakovostne zahteve pa lahko opredelijo zakoni, standardi in gradbene tehnične smernice.

Akustično projektiranje je kompleksno področje, sestavljeno iz več podpodročij in dotika se več strok. Pri nas zakonodaja, povezana z gradbeno dejavnostjo, zahteva akustično projektiranje, ki vključuje stavbe, in zajema naslednje strokovno področje: projektiranje gradbene akustike, zaščite pred hrupom in vibracijami, akustike prostorov, strojne akustike in elektroakustike. Te akustične discipline tvorijo medsebojno povezan, celovit načrt, vendar jih včasih projektirajo različni projektanti. Vzpostavitev nujno potrebnih razmer zvočne izolacije, zaščite pred hrupom, razumljivosti govora, govornih obvestil ali evakuacije, ki ustrezajo namembnosti stavb in funkciji prostorov, lahko zagotovi celovito akustično projektiranje.

Projektantske naloge zaščite pred hrupom in vibracijami

Cilj projektiranja zaščite pred hrupom in vibracijami je obramba pred škodljivimi zvočnimi vplivi in vibracijami. Takšni hrupi so prometni, železniški, letalski ter hrupi, ki jih ustvarjajo različni stroji in naprave (prezračevanje, hlajenje, dvigala itd.) in izhajajo iz njihovih vibracij — te je mogoče ustrezno obvladovati z različnimi rešitvami gradbenih konstrukcij oziroma z dušenjem virov hrupa (npr. protihrupna ograja, vibracijsko izoliran strojni temelj itd.). Rezultati dejavnosti zaščite pred hrupom in vibracijami se običajno vključijo v naslednje strokovne dokumentacije:

• v okoljevarstveni tehnični opis (zlasti v projektno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja),
• v tehnični opis gradbene akustike in v dokumentacije gradbenih konstrukcij.

Tipične projektantske naloge so naslednje:

• Varstvo pred okoljskim hrupom: zaščita pred hrupom stavb v okolici proučevane stavbe
  • določitev virov hrupa in izpustov hrupa, preizkus obratovalnih in okoljskih vplivov hrupa,
  • preverjanje obremenitve okoliških stavb s hrupom ob upoštevanju zakonsko dovoljenih vrednosti ravni hrupa.
• Zaščita pred zunanjim, okoljskim hrupom v proučevani stavbi
  • preverjanje sedanje, obstoječe obremenitve s hrupom,
  • preverjanje širjenja zvoka po konstrukciji v obstoječi konstrukciji, numerično modeliranje protivibracijske izolacije in širjenja vibracij po potrebi,
  • izračuni zaščite pred hrupom, dimenzioniranje konstrukcij za omejevanje hrupa.
• Zaščita pred vibracijami in zvokom po konstrukciji
  • analiza virov, izvajanje emisijskih preizkusov za odločilne vire vibracij.

Dela s področja zaščite pred hrupom in vibracijami sestavljajo terenske meritve (običajno meritve prometnega hrupa in vibracij), računalniško modeliranje in naloge dimenzioniranja. Iz terenskih meritev — usklajenih z računalniškim modeliranjem — je treba določiti vire hrupa, ki obremenjujejo stavbo, in sredstva za zaščito pred njimi, ter lastne vire hrupa stavbe (stroji, naprave), ki obremenjujejo okolje.

Projektantske naloge strojne akustike

Področje strojne akustike se ukvarja predvsem z zmanjševanjem hrupa sistemov dovoda zraka in prezračevanja (HVAC) in ga štejemo za del del zaščite pred hrupom in vibracijami. Strojno-akustični deli del se poleg samostojnega akustičnega tehničnega opisa vključijo tudi v tehnični opis strojnih instalacij. Tipične projektantske naloge so:

• Zaščita pred hrupom, ki ga povzročajo stavbno-strojne naprave
  • določitev akustičnih zahtev za stavbno-strojne naprave in sisteme,
  • dimenzioniranje strojnih prostorov z vidika gradbene akustike,
  • dimenzioniranje strojnih virov hrupa in rešitev za zaščito pred hrupom.
• Izvedba izračunov zaščite pred hrupom in vibracijami
  • dimenzioniranje strojnih virov hrupa ter ukrepov in rešitev proti njim,
  • dimenzioniranje elastičnih podlog in protivibracijske izolacije po potrebi,
  • načrtovanje preboje skozi stene.

Projektantske naloge gradbene akustike

Primarna naloga dimenzioniranja gradbene akustike je zaščita pred zvočnimi vplivi, ki se pojavljajo znotraj in zunaj stavbe — izolacija motečih zvočnih vplivov. Sem spadajo zaščita pred hrupom stavbno-strojnih naprav, sistemov in cevi za oskrbo z vodo, pa tudi zaščita pred prometnim in letalskim hrupom, zaščita pred zvočnimi vplivi znotraj stavbe, izolacija zvoka po zraku in udarnega zvoka ter zaščita pred drugimi uporabniškimi zvočnimi vplivi. Zahteve gradbene akustike je mogoče določiti na podlagi domačih predpisov, domačih standardov in mednarodnih dobrih praks gradbene akustike (mednarodnih standardov) glede na funkcije prostorov in naravo povezav med prostori. Objekti se ob prisotnosti akustičnega projektanta običajno projektirajo v celoti skladno z madžarskimi standardi, pri višjih zahtevah pa skladno z mednarodno prakso oziroma z deli mednarodnih zahtev BREEAM ali LEED, ki veljajo za našo državo, ob upoštevanju medstrokovnih sodelovanj. Zahteve BREEAM in LEED večinoma vsebujejo dovolj proučevanih parametrov za pridobitev ustrezne ocene, kreditnih točk in certifikata, vendar je treba projektantske zahteve določiti širše od tam zapisanega, da se doseže ustrezna akustična kakovost. Kjer je relevantno, je treba uporabiti tudi mednarodne standarde, saj domača zakonodaja ni v celoti pokrita. Rezultati projektiranja gradbene akustike se običajno vključijo v ustrezen tehnični opis, dokumentacijo gradbenih konstrukcij in arhitekturno dokumentacijo, lahko pa se pojavijo tudi samostojno.

Tipične naloge:

• Določitev zahtev in razvoj tehničnih rešitev za izpolnjevanje zahtev
• Določitev in dimenzioniranje fasadnih in drugih zunanjih ovojnih konstrukcij
• Dimenzioniranje izolacije zvoka po zraku in udarnega zvoka
• Dimenzioniranje posebnih, individualnih rešitev in večplaščnih konstrukcij po potrebi
• Dimenzioniranje notranjih ločilnih konstrukcij stavbe v smislu gradbene akustike
  • dimenzioniranje predelnih sten in stropnih konstrukcij ob upoštevanju zahtev po dovoljeni najvišji ravni hrupa v prostorih,
  • določanje in dimenzioniranje sestavov slojev gradbenih konstrukcij,
  • določitev tipov in tehničnih parametrov oken in vrat,
  • dimenzioniranje za dež na strehi.
• Izvedba izračunov skladno z ustreznimi standardi za vse povezave prostorov v navpičnih in vodoravnih smereh.

Projektantske naloge akustike prostorov

Naloga projektiranja akustike prostorov je v prostorih z mejnimi stenami (popolnoma ali delno zaprtih) zagotoviti namenu primerno akustično kakovost, predvsem z dimenzioniranjem odbojev zvoka in absorpcije zvoka, torej z vplivanjem na razmere zunaj zunanjega motečega hrupa. Naloga projektiranja akustike prostorov je zagotoviti ustrezno razumljivost govora in dušenje hrupa v različnih prostorih (npr. v prostorih, namenjenih govoru, konferenčnih dvoranah, učilnicah, pisarniških sejnih sobah, bolniških sobah, trgovskih enotah, športnih prostorih), pri večnamenskih (multifunkcijskih) oziroma glasbenih prostorih pa zagotoviti razumljivost glasbe, ustrezno odmevnost, prostorski občutek in glasnost glede na želene glasbene naloge in cilje. Določitev zahtev se izvaja v skladu z domačimi predpisi in standardi, mednarodnimi standardi ter mednarodnimi najboljšimi praksami, vključno z upoštevanjem zahtev BREEAM, LEED in WELL. Rezultati načrta akustike prostorov se običajno vključijo v ustrezen samostojni tehnični opis ter v projektno dokumentacijo notranje opreme, lahko pa zadevajo tudi stroki nosilnih konstrukcij in arhitekturo. Tipične projektantske naloge so:

• Določitev podrobnih zahtev akustike prostorov glede na funkcijo prostorov
• Predlog ustreznih oblog in dimenzioniranje glede na sprejete obloge v prostorih z zahtevami akustike prostorov: določitev tipa in količine predvidenih oblog, dimenzioniranje spuščenih stropov in stenskih oblog
• Izračuni, ki temeljijo na numeričnem modeliranju, pri zahtevnejših prostorih akustike prostorov, izdelava individualnih izvedbenih risb

Po izdelavi projektne programske naloge določimo zahteve akustike prostorov glede na funkcijo prostora. Vse prostore proučimo in razvrstimo tudi z vidika akustike prostorov. Prostore razvrstimo glede na njihov namen uporabe in razvijemo tehnično rešitev, ki izpolnjuje zahteve, z individualnimi ali tipskimi rešitvami, ob upoštevanju vidikov stroškovne učinkovitosti izvedbe. Ustrezno kakovost akustike prostorov je običajno mogoče zagotoviti v brezhibni kakovosti pri ciljnem izločanju 0,5–1,5 % naložbenih stroškov. Za govorne in posebno pomembne prostore ravnamo s projektantskim sistemom, projektantskim postopkom in temeljitostjo, ki v mednarodni praksi veljajo za najsodobnejše. 3D-akustično modeliranje prostorov izvajamo z metodo sledenja žarkom in snopom, po potrebi pa dopolnjeno z metodo končnih razlik pri nizkih frekvencah. Posebej projektirane obloge dimenzioniramo s pomočjo analitičnih in numeričnih modelov ali jih izmerimo po izdelavi prototipa. Dokazovanje tehnične zmogljivosti in ocenjevanje skladnosti za vse pomembnejše prostore izvajamo po potrebi tako, da več akustičnih parametrov proučimo tudi krajevno odvisno. Projektiranje akustike prostorov poteka usklajeno s projektiranjem elektroakustike, posebne naloge izmenjave podatkov med projektantskimi sistemi zagotavlja akustični projektant.

Projektantske naloge elektroakustike v arhitekturnem projektiranju

Naloga projektiranja elektroakustike v arhitekturnem projektiranju je dimenzioniranje govornih in glasbenih obvestilnih sistemov. Projektiranje elektroakustike najpogosteje poteka kot del projektiranja šibkega toka v okviru projektiranja avdiovizualnih sistemov in celovite digitalne infrastrukture objekta. Poleg sistemov za govorno obveščanje v nevarnih situacijah („zvok v sili") obstajajo standardne minimalne zahteve tudi za projektiranje tradicionalnih elektroakustičnih sistemov govornega obveščanja (MSZ 2082). Projektiranje elektroakustike običajno poteka v sodelovanju z arhitekturo, notranjo opremo, strojnimi instalacijami, elektrotehniko, šibkim tokom, akustiko prostorov, prilagajanjem za invalide in športno tehnologijo. Običajna vsebina projekta:

• Funkcionalni tehnični opis
• Ocena stroškov po sistemih, postavkovni seznam opreme s cenami in brez cen
• Sklopne sheme, tlorisi razporeditve naprav (brez trasnih načrtov).