Glavne naloge akustičnega projektiranja

Akustika je eno od področij fizikalnih ved, ki se ukvarja z mehanskimi valovi in njihovim širjenjem: z zvokom in vibracijami. V arhitekturnem projektiranju je akustika razdeljena na nadaljnja podpodročja:

• zaščita pred hrupom in vibracijami
• gradbena akustika (zvočna izolacija, zvočno zaporanje)
• akustika prostorov (oblikovanje notranjega zvoka prostorov, npr. zagotavljanje razumljivosti govora)
• strojna akustika (zaščita pred hrupom, ki ga povzročajo prezračevalne in druge mehanske naprave)
• elektroakustika (ozvočenje, dimenzioniranje sistemov za zvočno maskiranje).

Cilj celovitega akustičnega projektiranja je predvsem zagotavljanje osnovne funkcije in uporabnosti stavb ter prostorov, sekundarno pa povečanje udobja prostorov. Glavna sredstva akustičnega projektiranja so dimenzioniranje gradbenih konstrukcij in oblog notranje opreme, potrebnih za to, in sicer prek izračunov in meritev. Akustično projektiranje torej predvsem dela z objektivnimi metodami, ki jih po potrebi lahko dopolnijo izkustvene metode. V arhitekturnih delih akustične naloge opravljajo akustični projektanti in akustični strokovnjaki.

Akustično projektiranje v posameznih projektnih fazah

Akustično projektiranje se v različnih projektnih fazah arhitekturnega projektiranja pojavlja z različnimi nalogami. Razporeditev stavbnih volumnov, geometrijska oblika prostorov, njihova razmerja velikosti, debelina in masa gradbenih konstrukcij — vse to ima pomemben vpliv na nastalo akustično kakovost in tudi na stroške stavbe. Čim prej akustični projektant spremlja projektiranje, tem učinkoviteje je mogoče doseči kakovost, potrebno za namembnost, primere uporabe in funkcijo prostora.

Projektna faza	Značilna akustična naloga in dodana vrednost
Idejna zasnova, skica, predprojekt, načrt za odobritev	Določitev akustičnih zahtev glede na funkcije prostorov Pregled obstoječega stanja (pri prenovi, preureditvi) Konceptualna določitev lege in geometrije prostorov, oblike prostora
Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja	Določitev akustičnih zahtev na podlagi predpisov, standardov, najboljših praks glede na funkcije prostorov; razvrstitev prostorov Preizkusi zaščite pred hrupom in vibracijami ter izdelava obvezne projektne vsebine, predpisane z zakonodajo
Izvedbeni načrt, tenderska dokumentacija	Dimenzioniranje skladno z akustičnimi zahtevami Dimenzioniranje gradbenih konstrukcij, oblog akustike prostorov in strojno-akustičnih rešitev, projektiranje, dimenzioniranje in razmestitev posebnih tehnoloških sistemov, elektroakustičnih sistemov in naprav, maskirnih sistemov Ocenjevanje akustične skladnosti in priprava tehničnega opisa
Dokumentacija izvedenega stanja, postopek tehničnega prevzema	Ocenjevanje akustične skladnosti in priprava tehničnega opisa Izvedba kontrolnih akustičnih meritev

Akustični načrt ali akustično strokovno mnenje?

Akustiki običajno v svetovalni vlogi pomagajo arhitektom pri delu in tudi v okoliških državah je njihovo poimenovanje temu ustrezno: „acoustical consultant". V določenih državah, tudi pri nas, so za opravljanje stroke potrebna tudi zbornična dovoljenja: na Madžarskem trenutno delujejo akustični projektanti in strokovnjaki. Naloge projektiranja in strokovnega ocenjevanja so trenutno ločene, dejavnost akustikov pa po zakonu o opravljanju stroke veže na dovoljenje Madžarske inženirske zbornice.

Akustični strokovnjaki so po zakonu t. i. gradbeno-tehnični strokovnjaki, ki so pristojni predvsem za ugotavljanje stanja, instrumentalne meritve, izvedbo izračunov in analiz, ne smejo pa izdelovati samostojnih strokovnih načrtov.

Akustični projektanti pa so t. i. arhitekturno-tehnični projektanti, ki v okviru arhitekturne projektantske naloge izdelajo akustični strokovni načrt.

Akustične načrte — predvsem v zvezi z zaščito pred hrupom in vibracijami — je trenutno treba izdelati za potrebe gradbenega dovoljenja, pa tudi za izvedbo, da je mogoče zagotoviti skladnost s predpisi.

V akustičnem projektiranju, zlasti pri večjih glasbenih investicijah, je pri nas in v tujini običajno, da se ob domačih akustičnih projektantih v projekt povabi še tujega akustičnega strokovnjaka.

Kdo in na podlagi česa določa akustične zahteve?

Pri gradbenih investicijah minimalne zahteve, ki pripadajo funkciji, običajno določi sam akustični projektant. Določeni standardi — na primer nemški DIN 18041 — natančno določajo, katere številčne zahteve je treba izpolniti za katero funkcijo, v drugih primerih, kakršen je tudi madžarski standard (npr. MSZ 15601, MSZ 2080, MSZ 2082), pa je naloga projektanta določiti ciljne vrednosti zahtev, medtem ko standardi določajo mejne vrednosti, znotraj katerih jih je treba opredeliti. V še drugih državah, npr. v skandinavskih standardih, delujejo sistemi razvrščanja, kjer je treba zahteve določiti glede na razrede kakovosti znotraj vrednostnih razponov. Zahteve običajno na predlog akustičnega projektanta odobrita glavni projektant in investitor.

Kaj zagotavlja in pripravi akustični projektant?

Najpomembnejša naloga akustičnega projektanta je, da postopek arhitekturnega projektiranja vodi tako, da je mogoče akustične zahteve ob kompromisih z drugimi strokami izpolniti in da so tehnične rešitve, potrebne za to, brez protislovij vključene v vse dele načrta. Akustični projektant večinoma izdela tudi samostojen tehnični opis, vendar njegove vsebinske zahteve še niso opredeljene s priporočili ali predpisi. Vendar pa se je izoblikovala praksa, da tehnični opis in z njim povezane risbe vsebujejo glavne akustične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati gradbene konstrukcije ali obloge. V mnogih primerih zato tudi izvajalci s pridom uporabljajo akustični tehnični opis.

Ali je v vsakem primeru potrebno vključiti akustičnega projektanta v projekte?

V običajno hudo podfinancirane projektantske stroške se pogosto ne uvrsti več strošek akustične stroke, zato v projektu ne zaposlijo akustika in ni možnosti, da bi nastal ustrezno izdelan akustični načrt ali da bi akustik projekt spremljal do uporabnega dovoljenja. Pogosto je tudi, da se za zmanjšanje projektantskih stroškov razvijejo ali uporabijo tipske rešitve, oziroma da se akustična skladnost določi iz kataloških podatkov in se na tej podlagi začne izvedba, na koncu pa se po izvedbi pogosto pojavijo pritožbe. Pri večini gradbenih projektov je zaradi zaščite pred hrupom in zagotavljanja zvočne izolacije potrebna akustična kompetenca, in ker je ustrezno izobraževanje pri nas — zlasti za akustiko prostorov — izjemno težko dostopno, ker se tematika poučuje na malo mestih in v malo urah, je kompetenco smiselno pridobiti pri specializiranih strokovnih projektantih. Pri projektiranju projektov običajno priporočamo, da se akustično kompetenco pridobi pri strokovnem projektantu in da se upošteva s projektantskim proračunom, primerljivim s stroko notranje opreme (npr. kategorija MÉK 2).